Še pomnite čase, ko smo navijali za našo Tino Maze, ki se je spuščala po belih strminah in navduševala tisoče za televizijskimi sprejemniki. To so bili dobri časi, a so se končali dokaj hitro in na vrhuncu Mazejine kariere. Takrat nas je večina mislila, da je Tina pokazala vse kar zna in da bo po koncu leta 2006 končala športno pot, a je kljub poškodbi vztrajala. Tudi največji oboževalci so že počasi začeli izgubljati upanje……….nakar na soboto 2. februarja 2oo8 pride nekaj nepojemljivega. Zmaga. Zmaga v disliplini kjer sploh še ni dosegala vrhunskih rezultatov. Premagala je vse šampionke in se povzpela na najvišjo stopničko proge v St. Moritzu, pred Moniko Holaus in Laro Gut. Je to znak vrnitve?
Če ste moj blog brali že poleti, ste lahko prebrali prispevek, ki govori o tenisačih. Med njimi je ena mala nedolžna slikica, pod njo pa piše: Bjorn Borg v 70. A zaradi te male slikice moj blog živi. Namreč, ko sem pogledal pod kaj so me največkrat kliknili je povsod pisalo ime tega najboljšega švedskega tenisača. Očitno legenda še živi
Kot prvo bi se vsem mojim bralcem opravičil, ker nisem pisal tako dolgo. Saj veste, ko pride čas, ko se vam nič ne da in se vam kljub temu zdi, da ste izjemno zaposleni in delate toliko stvari kot še nikoli prej? No, tudi če tega občutka ne poznate ga jaz. In to se mi je dogajalo ves čas v zadnjih dveh tednih. Zato tudi nisem uspel pokrivati vsega dogajanja na Australian opnu.
A, kot skoraj vsaka stvar na tem planetu, ima tudi ta svojo svetlo plat. Namreč, v treh tednih sem uspel zbrati več podatkov in si na internetu ogledal “highlighte” prvega letošnjega turnirja za Grand slam, kar mi da več možnosti za celoten pogled na AOP. Da preidem na bistvo tega posta se bom raje nehal opravičevati in napisal kaj konkretnega.
Začel bi z nekaj najbolj razburljivimi tekmami na AOP. Med najboljše sigurno sodi dvoboj med Jankom Tipsarevićem in #1 svetovnega tenisa Rogerja Federerja. Trajal je skoraj 5 ur, kar je za dvoboj med tako različno dobrima igralcema ogromno. Ves čas sta bila Janko in Roger zelo izenačena saj se je zadnji niz končal z rezultatom 10:8 v Federerjevo korist. Med prav tako dobre matche spada spopad dveh odličnih igralcev, ki pa jima v zadnjih letih igra ne steče. To je bila tekma Baghdatis vs. Hewitt. O tej tekmi bi sicer zelo rad kaj napisal, a je žal zaradi neugodnega termina nisem uspel spremljati. Povem lahko le to, da je zmagal Hewitt in v naslednjem krogu igral proti Srbu Novaku Djokoviću kjer pa je na srečo Srbskega naroda izgubil. Novak pa je nadaljeval pot vse do finala.
In tudi v finalu mu sreča ni obrnila hrbta saj je premagal največje presenečenje tega turnirja Joja wilfrieda Tsongo. Kljub temu, da so od Noleta vsi pričakovali zmago je prvi niz dobil mladi Tsonga. Tudi v drugem nizu se je že zdelo, da ga bo dobil Francoz, a je Djoko prestavil v višjo prestavo in dobil drugi set s 6:4. V tretjem nizu se je Jo sicer še trudil, a to ni bilo dovolj za danes odličnega Noleta. 4 niz je prav tako dobil Srb in svoji državi priboril prvi naslov Grand Slam prvaka v zgodovini. Končni izid: 4:6,6:4,6:3,7:6.
Za razliko od včeraj, danes ni bilo kakšnih izenačenih in atraktivnih dolgih tekem. Mogoče je bil še najbolj zanimiv dvoboj dneva, med Jamesom Blakeom in Nicolasom Massujem. Na koncu je v treh nizih zmagal Blake. Prav tako je bil zanimiv tudi dvoboj Djokovića in Beckerja, saj sta oba igralca trenutno v odlični formi. Becker je tudi odlično serviral, a je Djoković vseeno pokazal svoje kvalitete in zmagal s 6:0,6:2 in 7:6.
Najdaljšo tekmo dneva pa sta odigrala Marcos Baghdatis in Tommas Johansson. Johansson, ki je na OP Avstralije sicer že zmagal, na začetku ni pokazal dobre igre in posledično izgubil prvi niz.Tudi v drugem mu ni šlo kaj bolje kar je pomagalo Baghdatisu do vodstva že z dvema nizoma prednosti. A, zaradi vročine se je potek igre malo spremenil, kar je očitno ustrezalo Tommasu, saj je osvojil 3 niz s 6:4. V 4 nizu je Baghdatis naredil manj napak kot njegov nasprotnik in zmagal.
Med žensko konkurenco je svoje odigrala tudi naša najboljša tenisačica Katarina Srebotnik, ki je po enem najboljših ženskih dvobojev letos, le zmagala. (Končni rezultat je bil 4:6,6:3 in 9:7). Jutri vam bom spet poročal o Avstralskem turnirju, tako, da ne odidite. Če se vam ta post zdi beden, nič zato. Namreč, imel sem malo nesreče, ko sem po nesreči zbrisal že napisan post o tej isti stvari.
Prvi dan turnirjev za grand slam je vedno super in ta tradicija se ni pretrgala tudi na OP Avstralije letos. Namreč, kot vedno, najboljši dvoboji dneva pridejo na vrsto ob poznejših urah in zato sem tiste najatraktivnejše lahko ujel, ko sem prišel iz šole. Najboljše točke smo lahko videli predvsem na dvoboju med Nadalom in Troickim saj sta žogico dolgo časa držala v igrišču in s tem dopuščala lepšo tekmo na oko. A, kljub dobri igri mladega Srba, je Nadal brez večjih naporov prišel skozi prvi krog. Končni rezultat je bil 7:6, 7:5 in 6:3.
Kakšnih drugih epskih dvobojov nismo videli, a jutri lahko pričakujemo še nekaj dobrih tekem saj bo svoje odigral Roger Federer, med ženskami pa lahko pričakujemo zmago naše najboljše tenisačice Katarine Srebotnik. Od danes pa do finala bom poskušal pokriti čim več tekem in vas o njih obveščati prek mojega bloga. Tako, da se vam splača pogledati.
Janković že kar nekaj časa govori o športnem parku v Stožicah in v zadnjem letu se to vedno bolj izkazuje za realno. Namreč, športni kompleks, ki naj bi bil zgrajen do konca naslednjega leta naj bi vseboval športno dvorano, nogometni štadion in nakupovalni center (ala citypark). Izgledalo pa naj bi takole
A, če po pravici povem se mi zdi, da novega nogometnega štadiona ne rabimo, prav tako ne nakupovalnega središča. Kljub vsemu sem navijač Union Olimpije in zato mislim, da je dvorana nujno potrebna, saj se v hali Tivoli vedno dogaja toliko dogodkov, da se mora Olimpija velikokrat seliti na Kodeljevo v napol razbito dvorano Slovana. Poleg tega pa čez dve leti naši najboljši košarkarji ne bodo mogli več igrati tekem evrolige v takrat za evropske standarde že premajhni dvorani pod Rožnikom. Zato pa že kar nekaj časa pričakujem novo dvorano in, ko se izvedel za Stožice sem bil sprva navdušen saj je od zunaj zelo lepa, a ko jo vidiš od znotraj se kar zgroziš. Navadna socialistična staromodna hala v kateri se bo med približno 15.000 sedeži, tistih 3.000 obiskovalcev popolnoma razgubilo v veličini sedežne plastike. Kot pa, da to še ni dovolj, se pojavljajo še problemi s sponzorji in parkirnimi prostori. Skratka vse skupaj je ena velika potrata denarja.
Memi Bečirovič je le nekaj ur po porazu proti Zadru, dal odpoved z mesta trenerja Uniona Olimpije. To je bilo bolj ali manj pričakovano, a, da bo kot novi trener prišel Aleksander Džikić pa popolnoma nepričakovano. Vsi so namreč pričakovali Andreja Urlepa ali pa Danijela Jusupa. A, Janez Rajgelj je vedno nepredvidljiv, včasih še bolj kot tokrat.
Džikić je preden je prišel h Olimpiji treniral Atlas iz Beograda in bil kar 14 let pomočnik pri Partizanu, zadnji dve leti pa si je nabiral izkušnje v ligi NBA kot pomočnik pri Minnesota Timberwolvsih. Kljub izredno dobro plačani službi v ZDA pa je iskal nove izzive in očitno ga je Rajgelj poklical ravno ob pravem trenutku. Po nekaj prebranih intervjujih z Džikićem opažam, da ima, do Olimpije veliko spoštovanje. Sigurno bo v ekipo vnesel malo več discipline in jih spravil v formo, saj je po mojem mnenju bil Bečirovič kar preveč popustljiv. Kako pa je res dober pa bomo videli že kmalu v hali tivoli proti Žalgirisu.
Tega bloga nisem pisal že skoraj pol leta, tako, da ste me najbrž že vsi pozabili. Pisal pa ga nisem zaradi dela z mojim glavnim blogom, ki sem ga odprl avgusta. Toda sedaj sem nazaj in se ponovno nameravam posvetiti pisanju tega športno usmerjenega bloga. Upam, da vam bo všeč v novi obliki. Začnem že jutri.
Vem, da sem bil nekaj časa odsoten, a sem se bolj posvetil pisanju drugega bloga. Do septembra se bo moj blog preselil na naslovhttp://www.prince129.ednevnik.siSeptembra pa se ponovno vidimo na tem blogu.
